Konservator F. Sterle in slikar M. Sternen sta odkrila v cerkvi pod ometom več plasti slik iz prve polovive 15. stoletja. Podoba Jezusovega rojstva je nekaj posebnega: Jezus ležio v jaslih, ki imajo obliko gotskega keliha, prekritega s pateno. Na zunanji strani je velika freska Sv. Krištofa: Jezušček drži Sv. Krištofa z desno roko za lase, v levici nosi zemeljsko kroglo s križem. Slikarija sodi v renesančno dobo.

Zidana je v renesančnem slogu. Koliko je stara ni znano, na zidu (zadnja stran prezbiterija) je letnica 1722. Najbrž so podružnico takrat prenavljali. Vsi trije oltarji so leseni. Glavni je posvečen Sv. Mihaelu, stranska pa Sv. Juriju in Materi božji.

Prva cerkev je bila lesena, ki je v začetku 18. stoletja delno pogorela. V času turških upadov je bila tudi zavetišče. Tu so ljudje branili sebe, svoje družine in shranjevali svoje premoženje.Sedanja cerkev je bila, sodeč po letnici na kropilniku pred vhodom v zakristijo, sezidana leta 1757. V cerkvi so trije oltarji. Veliki je posvečen Sv. Urhu, stranska pa Sv. Heleni in Sv. Valentinu (slika na njem je delo domačina Primoža Škofa). Leta 1991 je bila cerkev temeljito prenovljena; zamenjana kritina, ostrešje, narejena je bila nova fasada, nekoliko kasneje pa nameščene nove hrastove klopi. 3. julija 2005, na nedeljo pred godom Sv. Urha, je podružnica dobila nove bronaste zvonove, ki jih je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit msgn. Alojz Uran. Cerkev Sv. Urha je upodobljena tudi v znaku horjulska občine.

Cerkev stoji na 729 m nadmorska višine. Obdana je s štiri stranskim kamnitim obzidjem, znotraj katerega je danes pokopališče. Korena je bila rimski tabor. Cerkev je bila posvečena leta 1389. Glavni oltar Sv. Mohorja in Fortunata je lesen, delo Facija. Strop je lesen in poslikan.